Aleksander Zorc, 2022-08-08

ŠTUDENTOVSKA ULICA

v škrbini je skrita

kapilara zavita

v somračju zidine

zakriví tek v laz

se v loku napenja

do stolbe ne 'jenja

zajeda klančina

v graščinski obraz ...



od liceja nadalje

že Vodnik jo var'je ...

jo kranjec je meril

do tranče v bastij'

k restantom ušivim

žolnirjem smrdljivim

v temnice zatohle

donašal je sij ...



me zasanjana zvabi

v čebljanje povabi

med veverke in kose

ščepereče ondod

mi gnomi šep'tajo

in sape štrikljajo

hite mik zakladov

odpirat' spod' nog ...



na oplečju graščine

ko drznost jo mine

se pohlevna zasloči

nad mačjo potjo

pod palacij pošpega

al' konec je brega

'kar poleže za trnje

ob strnične stezo ...



jo snubim pomladi

v somračju poletja

jeseni prisluhnem

nje kuštrov šelest

v snežino zagazim

s sledovi oplazim

v tišino zavijem

na ritino posest' ...



pa pride mi pokov'c

premočen nasproti

ušesa rde mu

in sveča binglja

šolni cmokljajo

dopetače vihrajo

ne mara n'č pobič

prav' tu s'm doma ...