Marjan Pungartnik, 2016-05-15
E' MORTA MARIANGELA MELATO
ne spomnim se več – sem kupil nagelj ali vrtnico
ko sva šla prvič v kino gledat mimi metallurgico
rekla je: nimam nobene vaze, to je preveč buržoazno
bila je podobna mariangeli melato in je to vedela
čakali smo v utesnjujočem hodniku komune
vsem je rekla: a nisem podobna mariangeli melato
ves film se me je krčevito oklepala. potem sva šla
na šuštarski most. teatralno sva vrgla rožo v ljubljanico
in gledala, kako je počasi odplavala s tokom
šla sva h kopru. jedla sva ocvrtega osliča na tržaško
bilo ga je toliko, da sva ga delila s sosednjimi mizami
pila sva barbero in njeni beli zobje so počrneli
sedela sva na klopeh pri nuku. gledala sva v nebo
sijala je luna. oblaki so bili kakor naslikani
rekla je: nobene preklete zvezde ni mogoče videti
jutri se dobiva na tržaški, štopala bova na morje
in še: bi ti bil sposoben izdati delavski razred
drugo jutro sem jo zaman čakal na tržaški
odpeljali so jo v polje. tam je bila tri mesece
ko sva se spet srečala, ni več vedela, da sva hodila
sploh več ni bila podobna mariangeli melato