Novica Novaković, 0000-00-00

brez naslova (iz knjige Podtoni; ALEPH; 2017)

svetleča krogla vstopi v tvoje telo skozi pore v koži,
nekako te zapolni in sedaj se bleščiš. tople dežne
kaplje se odbijajo od tebe. zlepljeni lasje prekrijejo
Ljubljano. hiše, bloki in ulice dremajo. v preddverju

moje lobanje so polja in travniki. po njih se podijo
jeleni. v nekaterih dušah je neskončno bogastvo.
beli oblaki so posuti z divjimi jagodami. poljube
stkem v nevidno pajčevino. z njo prekrijem svet.